sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "peček in lesar".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo peček in lesar med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Peček in Lesar se dotakneta teme posameznikov, ki od vseh opisanih zakonitostih v prejšnjih odstavkih odstopajo.
Peček in Lesar (2006) pri uresničevanju medkulturnosti celo bolj kot ustrezno metodično-didaktično usposobljenost učiteljev poudarita njihova stališča in vrednote.
Posledica tega je lahko , npr. , da dober učni uspeh deklet po tradicionalnem vzorcu pripišejo pridnosti in ubogljivosti deklet ( Peček in lesar , 2006 , str. 58 ) .
Peček in Lesar, 2006) učitelji izpostavljajo veliko težavo, ki jo učenje ali bolje možnost učenja slovenščine predstavlja za otroke priseljence.
Peček in Lesar (2006) poudarita, da integracija in inkluzija nista sopomenki, saj je inkluzija v svojem bistvu veliko bolj vključujoča.
Peček in Lesar (2006) ugotavljata, da je v slovenskem prostoru vključevanje priseljencev običajno razumljeno kot fizična vključenost v sistem.
Peček in Lesar (2006) opozarjata, da bi morali biti pri vpeljevanju inkluzije v izobraževanju pozorni na več ravneh.
Peček in Lesar (2006) sta raziskovali stopnjo učiteljeve pripravljenosti za sprejetje različnih skupin učencev v svoj razred.
Peček in Lesar (2006, str. 203) izpostavita, da slovenski šolski sistem res zagovarja in uresničuje idejo integracije, ne pa tudi inkluzije.
Peček in Lesar (2006, str. 28) opozarjata, da je pri integraciji šlo za premestitev učencev glede na lokacijo izobraževanja.
Peček in Lesar (2006) navajata, da je učni uspeh romskih učencev bistveno slabši od ostalih učencev.
Peček in Lesar (2006) menita, da ta postavlja v ospredje potrebe vseh učencev, predvsem marginaliziranih.
Takšen pristop lahko vodi v delno ali formalno vključevanje, kjer se ne uresničijo vse dimenzije socialne in izobraževalne inkluzije (Peček in Lesar, 2006).
Inkluzija je globlji koncept kot integracija , saj gre za popolno vključitev otroka s posebnimi potrebami v program večinske šole ( Peček in Lesar 2006 ) .
Motnje so tako še vedno postavljene kot osnovni kriterij za razlikovanje učencev in pojmovane kot glavni vzrok njihovih neuspehov (Peček in Lesar, 2006).
Peček in Lesar ( 2009 ) sta vzgojo opisala tako : » V širšem pomenu besede je vzgoja proces oblikovanja in samooblikovanja človekove osebnosti kot celote .
Do enakih ugotovitev sta prišli tudi Peček in Lesar (2006), ki sta raziskovali učiteljevo stopnjo pripravljenosti za sprejetje različnih učencev v razred.
Raziskava, ki sta jo opravili Peček in Lesar (2006) je pokazala, da so stališča učiteljev glede morebitne vključitve posameznih skupin učencev pozitivna.
Prav zato lahko teorijo pravičnosti dopolnimo z ugotovitvami, ki izhajajo iz feminističnega gibanja, ki poudarja drugačnost moralnega razmišljanja (Peček in Lesar, 2006, str. 14).
Šola ima trojno funkcijo (Peček in Lesar, 2006, str. 2), in sicer "posredovanje vnaprej jasno določenega znanja, oblikovanje primernih državljanov in selekcioniranje učencev".